Zemljo je v ponedeljek dosegel izjemno močan sončev sevalni vihar, ki po podatkih Centra za napovedovanje vesoljskega vremena (SWPC) predstavlja najintenzivnejši tovrstni pojav v zadnjih dveh desetletjih. Gre za geomagnetno motnjo, ki presega vse zabeležene ravni po letu 2003, kar je povzročilo vidne pojave severnega sija na območjih, kjer ti običajno niso pogosti. Strokovnjaki opozarjajo na morebitne težave v delovanju tehnološke infrastrukture, predvsem pri satelitskih komunikacijah in navigacijskih sistemih GPS. Sevalni vihar lahko vpliva tudi na delovanje električnih omrežij in radijskih povezav na visokih frekvencah, vendar večjih sistemskih izpadov do zdaj niso zabeležili. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za znanstveno skupnost, ki spremlja sončevo aktivnost v trenutnem ciklu. Čeprav so vizualni učinki v obliki avrore navdušili opazovalce, operaterji kritične infrastrukture ostajajo v stanju pripravljenosti zaradi nepredvidljivosti energetskih delcev, ki prodirajo v Zemljino atmosfero.

Število dni z magnetnimi nevihtami je v letu 2025 doseglo desetletni maksimum, medtem ko je skupno število geomagnetno motenih dni doseglo dvajsetletni maksimum. Laboratorij za solarno astronomijo Ruske akademije znanosti (IKI RAN) poroča, da so v letu 2025 zabeležili 69 dni z magnetnimi nevihtami, kar je 75 % več kot leto prej. Povečanje je posledica močnega porasta sončne aktivnosti. Skupno so v letu 2025 zabeležili 164 dni z geomagnetnimi motnjami.

Novembra 2025 bo nebo nad Veliko Britanijo osvetlila »Bobrova luna«, ki bo druga od treh zaporednih, izjemno svetlih polnih lun. Opazovalci neba bodo lahko uživali v tem nebesnem spektaklu, ki bo viden s prostim očesom.